Poletje se na žalost že poslavlja. Naš dragi sonček nima več take moči. Zato so jutra, ko se naši šolarji odpravljajo od doma, brrrrr … precej hladna. Suhi listi so se v velikem številu odločili, da je čas, da jih odpihne veter nekam daleč. Jaz pa sem sklenila, ker ste moje bloge tako z veseljem brali, da je čas za novega, takega, bolj jesensko obarvanega.

TIM JE POSTAL NAŠ VODIČ

Z simpatično blondinko Jasmino, in njeno ljubko hčerkico Izo in sinom Timom, smo se dobili v bližnjem živalskem vrtu. Mamica Jasmina zelo dobro kuha. Z svojimi svežimi zelišči in zelenjavo iz urbanega balkonskega vrta v samem središču Ljubljane, vsak dan razvaja svoje domače. Njen Tim pa je pravi raziskovalec. Enciklopedije o živalih je ´požiral´že v vrtcu. Še preden se je vpisal v šolo je postal ribič. Ima ribiško palico in vse kar imajo pravi ribiči. Ni mu težko, s trnkom v roki, dolgo časa stati na obali morja ali jezera in čakati na ulov. Ko se vaba zatrese, spretno, skoraj brez pomoči, potegne ribo na suho. Ampak le zato, da ji lahko odstrani trnek, ker jo potem vrže nazaj v vodo.
Tim je v hipu sprejel vlogo našega vodiča po živalskem vrtu. Ogledali smo si majhne opice, morskega leva, kapibare, geparda … in seveda božala in krtačila sta male pujske in ovce. Vodič je svojo vlogo vzel tako resno, da nas je  preganjal, če smo se kje predolgo zamudili.

IZA ZAPLEŠE

Iza je navihana triletnica. Všeč ji je vse tisto, kar imajo punčke najraje: lepe oblekice, ličila, igračke in vse kar se sveti. Obožuje pa tudi živali, sploh mucke, ker so tako mehki in puhasti. Kužkov se pa malo boji, ker jo je zadnjič šestmesečni mladič zlatega prinašalca, med igro popraskal po obrazu. Iza ima, kot se za punce spodobi zelo rada sladke stvari in mamica ve, kaj mora vzeti s seboj, če se slučajno kje kaj zatakne. Že kmalu so majhni bombončki iz mamine torbice odigrali svojo vlogo …
Kar naenkrat se je Iza odločila, da ni več pri volji za slikanje. Pri trampolinih je videla velikega pisanega konjička iz plastike in ga je želela zajahati. In spet je nekaj sladkih tolažilnih pripomočkov prav prišlo.
Potem je iz mamine vreče z oblačili za slikanje potegnila krilce, ki je spominjalo na baletnega. Oblekla ga je in tam kar pri kletkah s ptiči, zaplesala. Frfotajoče blago se je dvigovalo in spuščalo po ritmu. Vrtela se je in poskakovala kot prava balerina, le da si je vmes nadela še roza kapo z velikima cofoma in se malo spakovala. Mamica bi jo rada vpisala v baletno šolo, vendar tako majhnih punčk še ne sprejemajo. Zato zaenkrat vadi kar doma.

Kmalu smo se poslovili. Družinica je nadaljevala z ogledom, jaz pa sem se odpravila za računalnik preveriti kakšne podobe je danes ujelo oko mojega fotoaparata.